Dec 18

Najmanj enkrat na teden me kdo vpraša, kaj mislim o obrestnih merah. Bodo šle še dol, ali se da dobiti bolj ugoden kredit kot pa je bil prejšnji…? Pa z veseljem narišem obveznih nekaj grafov in “odpredavam” svojih pet minut, potem pa povem še svoje mnenje. Eden od grafov sledi tukaj…

graph-loans-and-deposits.JPG

(opomba: številke na grafu so v tisoč €, ne v €, kot je napisano…)

Tudi danes sem bil vprašan po mnenju. No, saj je lepo, da te vprašajo. In potem sem še pomislil, da bi za tiste v virtualnem svetu, če koga zanima, še napisal, kakšno je stanje danes in kaj je pričakovati v naslednje pol leta …

No, resničnost – in tržna realnost – je danes takale:

  • iz grafa zgoraj vidite, da je povečevanje kreditov v Sloveniji daleč večje od rasti depozitov; tehtnica med denarjem, ki ga privarčujemo, in tistim, ki si ga sposodimo, je močno nagnjena v stran zadolževanja. In ti krediti prihajajo do vas (in podjetij) z zadolževanjem bank in države v tujini, saj je domače varčevanje premajhno. (zanemarjam varčevanje v vzajemnih skladih, delnicah, življenjskih varčevanjih in drugih oblikah, kar bi sicer zmanjšalo razliko, če bi bilo vključeno, a le-ta bi bila še vedno v velik prid kreditom)
  • indeksi obrestnih mer (EURIBOR, LIBOR, itd.), ki kažejo medbančno ceno denarja brez tveganja vračila, se zvišujejo že par let – upam, da je to že večina dojela! Danes je obrok kredita, vezanega na EURIBOR in najetega pred dvema letoma, že precej višji, kot na začetku.
  • zaradi nekaj zelo kreativnih bank po celem svetu, ki so dajale in preprodajale “sub-prime” hipotekarne kredite takim, ki ih zdaj ne odplačujejo, imamo trenutno tudi v Evropi krizo zaupanja med bankami. Denarja imajo banke sicer dovolj, a ena za drugo ne vedo, koliko slabih naložb imajo v bilanci, in si ne zaupajo in zato si tudi ne posojajo denarja tako z lahkoto, kot prej.
  • To nezaupanje občutijo tudi že slovenske banke, ki si zadnjih nekaj mesecev v tujini denar izposojajo po vedno višjih obrestnih merah (marži nad EURIBOR recimo) in vedno teže. In če vam želijo sploh dati kredit, si morajo izposojati v tujini, se spomite zgornjega grafa? Varčevanja doma ni dovolj… A žal: v tem trenutku dobiti denar na evropskem bančnem trgu ni enostavno.
  • Kriza bo trajala po zdajšnjih ocenah strokovne javnosti do polovice leta 2008. Osebno mislim, da lahko še dlje.
  • Za podjetja, mala, srednja in velika, to pomeni manj kreditov na voljo pri bankah. In pomeni tudi dražje kredite, vsaj za tiste, ki nimajo najboljše bonitete. Za prebivalstvo trenutno to še nima (ne bo imelo) posledic, saj večina računa na to, da bo kriza kratkotrajna; a če se razmere spremenijo, bodo spremembe hitro tudi pri pogojih za kredite prebivalsta.

Na kratko: Svetovno gledano bodo šle obrestne marže še malo gor. Morda tudi v Sloveniji. Medbančna cena denarja (EURIBOR na primer) naj bi po pričakovanjih ostala kakih pol leta na stabilni ravni, ni pa nujno – odvisno je od tega, ali po svetu prevlada strah pred recesijo (v tem primeru bi medbančne obrestne mere lahko celo padle) ali inflacijo (v tem primeru bi zrasle). Osebno sem mnenja, da se sicer lahko na kratek rok zgodi različno, če gledamo nekaj let od danes, pa ni pričakovati bistvenih znižanj. Prej obratno.

In kaj je najvažnejše za večino? Če se zadolževanje povečuje bistveno hitreje kot varčevanje (graf!), iz tega sledi večja odvisnost od ravni obrestnih mer – bolj kot ste zadolženi, bolj vas bo udarilo po žepu, ko se denar podraži – ko se obrestne mere zvišajo. Torej, razen če imate v žepu kak res nesporen adut, kot je suho zlato ali kaj podobnega, ne poženite vsega za avtomobile, hiše in priboljške – varčujte kaj malega. Utegne vam priti prav.

Čisto na koncu pa še ena opomba: Ne glede na to, ali je moje mnenje tako ali drugačno (in seveda je bilo na primer pred letom dni drugačno kot danes, saj se je svetovni in evropski trg denarja spremenil), ne gojim iluzij, da bi mi v enem ali drugem primeru verjeli. Dejstva so namreč naslednja:

  • povprečni Slovenec je pozabil stare, recimo “jugoslovanske čase”, ko so bile obrestne mere (milo rečeno) višje kot dandanes, recimo nad 10% letno; seveda mu tega ne moreš zameriti, dodatno pa so bile včasih zaradi visoke inflacije obrestne mere celo negativne, kar se v taki meri verjetno ne bo več ponovilo
  • povprečni Slovenec ima v genih zapisano, da obrestne mere padajo – in to je bilo v zadnjih 15 letih tudi res
  • povprečni Slovenec itak po pivu ali dveh s prijatelji (campari juice ali borovničke za prijateljice) misli, da je strokovnjak za vse – gospodarstvo, politiko in obrestne mere
  • in nenazadnje, povprečen Slovenec tako ali tako misli, da je skoraj nemoralno, da bi obresti (ali kakšne stroške) sploh plačeval – saj mu je dala banka le denar – to pa ja ni kaj pomembnega!
  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za komentiranje moraš biti prijavljen.