Okt 09

Naključno izbrano zahodno gospodarstvo daje zadnje čase vtis precej okajenega možakarja, ki ve, da je tik pred padcem na nos, in se kar krčevito oklepa edinega, ki ga še zmore in hoče podpirati – in to je po svoji službeni dolžnosti pač mimoidoči finančni minister. Pri tem, ker je majajoči se gospod precej zajeten, ministru pomaga sosed, šef centralne banke. Problem ministra in centralnega bankirja je, da začenjata sumiti, da pri pacientu ne gre le za kak kozarček preveč. Je morda v igri huda slabost, virus, gripa, zastrupitev s strupenimi gobami? Ali pa celo kaka neozdravljiva živčna bolezen? Izbire ni – predstavnika države morata spraviti oskrbovanca v bolnico in uporabiti vse, kar imata na voljo, da se bo možakar izlizal. In ves svet računa, koliko bo stalo okrevanje – 5, 10, 15 odstotkov BDP ali več?

Slovenija, ki je svojo gospodarsko rast desetletje v veliki meri financirala z najemanjem posojil pri omenjenem (zdaj precej bolnem) možakarju, bo zato morala na enako dostopnost denarja in enako nizko ceno le-tega kar dolgo počakati. Morda tako ugodnih pogojev, kot so bili, sploh ne bo več. Obenem imamo tudi sami svoje težave: pretečo inflacijo – delno zaradi svetovnih razmer, delno zaradi plačnih spiral in delno zaradi oligopolov; ohlajanje trga nepremičnin, na katerem padajoče cene in neprodana stanovanja signalizirajo, da povpraševanje ni več večje od ponudbe; starajoče se prebivalstvo; čedalje dražja zdravstvo in socialo; pomanjkanje inovacij, razvoja in tako naprej.

Vse skupaj pomeni, da je položaj v Ameriki, Evropi, svetu in v Sloveniji negotov. Ne vemo, koliko časa bo trajala kriza in kako globoka bo – v tem trenutku je najpogostejša ocena, da hujše krize še nismo doživeli.

Vendar je treba povedati tudi naslednje: Slovenija je za zdaj kar v redu. Da, imeli bomo manjšo gospodarsko rast, ampak le-ta bo še vedno zdrava. Čeprav se je nepremičninski trg ohladil, se ni zlomil. In čeprav imamo bančni sistem, ki je odvisen od tujih virov, ta odvisnost pomeni grožnjo za rast kreditiranja, ne pa toliko za stabilnost sistema. Čeprav bo denar dražji in ga bo manj, ga ne bo zmanjkalo. Čeprav so nekateri financirali tvegane in le povprečno donosne projekte s krediti, je slovenski gospodarstvenik relativno konzervativen, zato navedeni posli niso v večini. In čeprav so nekatere banke, kot radi pišejo novinarji, financirale tvegane tajkunske posle, imajo po drugi strani tudi nekaj rezerv in dobrih poslov, tako da nas preveč ne skrbi. Navsezadnje pa so največje banke tako ali tako državne, tako da bo njihova podpora, če jih slučajno najde kak virus, preprosta.

»Nasvet je dobrina, pri kateri ponudba vedno presega povpraševanje,« pravi pregovor. A v zadnjih tednih to ne drži. Povpraševanje po nasvetih se povečuje: Kakšne bodo posledice v Sloveniji? Kaj naj naredim s svojim denarjem? Kakšen kredit naj vzamem? Kako naprej?

Dragi moji, nasvetov bi se najraje izognil. Ker ste razgledani ljudje, ki najdejo svojo pot tudi v težkem položaju. Če pa bi že dajali nasvete (ker je povpraševanje tako veliko, poskusimo samo tokrat, morda imajo nasveti sedaj visoko ceno), bi lahko rekli, da je sedaj čas za iskanje rezerv. Za varčevanje pri zdravih bankah. Za omejevanje na najdonosnejše projekte in za opustitev tistih, ki prinašajo nekaj povprečnega. Za izbiranje pravih prioritet.

Ali kot pravi Steve Jobs, ustanovitelj korporacije Apple: »Uspeh pride tako, da rečeš »ne« tisočim idejam, ki bi te speljale z začrtane poti in povzročile, da bi počel preveč stvari naenkrat.«

 
 

 

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za komentiranje moraš biti prijavljen.