Sep 12

Vse smo že slišali, vse smo že prebrali. O vsem smo govorili s
prijatelji. Obvladamo. V podrobnosti poznamo gospodarski položaj, banke,
javno upravo, politike in sindikate. Novinarji najdejo vse resnice;
strokovnjaki nam napišejo vse nasvete o podjetništvu, o vodenju, o
razvoju kadrov. Voditelji države (v vladi in opoziciji) imajo odgovore
na resne in težke probleme, in nam jih seveda (kar radi) tudi razložijo.

S tem sicer ni nič narobe, in enako je bilo leta 2007, pa 2002, in
1997. Poiskal sem si nekaj člankov in posnetkov od tedaj, in ugotovil,
ne boste verjeli, da smo že tedaj vse znali. Vse sami, ničesar več se
nam ni (bilo) treba naučiti. Obvladali smo vodenje podjetij, na
srečanjih bančnikov smo gostom iz tujine pojasnjevali, kako znamo delati
boljše bančništvo od njih, imeli smo najboljše načrte za črpanje
evropskih sredstev, pripravljali smo top projekte, odpirali slovenske
univerze. Da o super stadionih in najmodernejših trgovskih centrih sploh
ne izgubljam besed…

Ampak imam rahlo prikrit občutek, da ob tem, da vse vemo, nimamo
sreče. Pravzaprav imamo res smolo. Vsi projekti so se sfižili, manager
leta 2007 je obsojenec leta 2012. Pa tale Evropa – tudi ne dela tako,
kot smo se zmenili… Nočejo dati več denarja, le zakaj? Pa tako dobro smo
vse naredili. Tujega (znanja) nismo hoteli, svojega (ničesar) nismo
dali. Le zakaj nas ne želijo več podpirati?

V bistvu, veste, tale kriza v Sloveniji je gotovo zato, ker so drugi
vodili vse projekte. Ne pa mi, ali naši. Ampak drugi. Mi bi to naredili
bolje. Bistveno bolje!

No, ampak ne bomo. Zdaj je težka situacija. Kaj bi se zdaj
izpostavljali? Kar naj se kdo drug. Položaj je tako zavožen, da bo prav
zanimivo gledati, kako mu ne bo uspelo. He he… Pa saj ni važno. Saj so
vsi isti. Tako ali tako ne bo nikoli boljše. Čeprav … Če kaj, smo
dokazali, da se da na naš način poslabšati zadeve. Hmmm… ali bi potem
veljalo, da se jih da na kak drug način izboljšati?

V Piratih s Karibov, filmu z leta 2006, glavni junak, ko poskuša
prepričati drugega, da morata za skupni cilj delati skupaj, pravi:
»Edino, kar je pomembno, je to, kar človek (lahko) naredi in to, česar
ne more narediti«. Torej: brezkončno modrovanje po televizijskih
oddajah, časopisih in po pivnicah nam ne bo pomagalo. Če vse vemo in vse
znamo, če imamo najboljše profesorje, ni vredno piškavega groša. Tudi
izvoziti jih na žalost ne moremo, jih nihče ne bi maral…

Namesto tega bo treba kaj narediti. In ja, pravzaprav bo treba kaj narediti skupaj.

  • Share/Bookmark
Sep 12

Po nekaterih filozofih (najvidnejši predstavnik le-teh je Kant) so razlike tisto, kar določa identiteto. Iz tega sledi, da tudi ljudje brez razlik ne bi vedeli, kdo in kaj smo. Že ob rojstvu, ko se še ne zavedamo, se razlikujemo sami po sebi, tako rekoč po naravi, kasneje pa tudi z lastno aktivnostjo ustvarjamo nove in nove razlike (pa tudi podobnosti) do drugih, ter s tem svojo identiteto. Vse to seveda vpliva tudi na naše delo, sodelovanje in vodenje.

Glede na zgornje se mi zdi zanimivo pokomentirati generacije na delovnem mestu ter razlike med njimi. Na internetu najdete na stotine strani, člankov in raziskav z nasveti, kako je generacija Y drugačna, kako delati z njenimi pripadniki v delovnem okolju, kako se jim prilagoditi. Nekaj najbolj znanih drugih generacij v zahodnem svetu – »Silent« generacija, »baby boomer« generacija, generacije »X«, »Y« in »Z« – ter na kitajskem »Little Eemperor« generacija – imajo ravno tako svoj nabor značilnosti. Nekaj značilnosti, razlik, identifikacijskih elementov generacij smo vam tokrat pripravili tudi v Azimutu in za vodje je pametno, da znamo generacijske razlike spoznati.

A pozor, skoraj vsak avtor, ki piše o tej temi, nam poda tudi vrsto nasvetov, kako ravnati z generacijo Y (ker je pač »najnovejša« v delovnem okolju). Tega vam Azimut ne svetuje. Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Sep 12

1)      Slovenska podjetja so od nekdaj uspevala s posli in strankami v Nemčiji. Košarkarji Olimpije so letos zopet, pa ne prvič in ne zadnjič, pokazali, da znamo igrati košarko na visokem nivoju. Lansko leto smo Slovenci, mimogrede, podobno pokazali pri nogometu, da o uspehih Petre Majdič in premagovanju svetovne elite na smučeh, sem pa tja s kakim zlomljenim rebrom, ne govorim.

2)      Na Bledu, v Sloveniji, swmo organizirali svetovno prvenstvo v veslanju, in Slovenci so najboljši – v vseh pogledih :-) Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Okt 09

Včeraj je nacionalka objavila prispevek o finančni krizi, ki je bil po mojem mnenju tako slab, da se lahko le vprašaš: le kdaj se je kriza preselila v novinarstvo?

Prispevek je kot edino banko po imenu izpostavil UniCredit. Počakajte, sem prav razumel: govoriš o krizi finančnega trga, ki je zajela cel svet, in izpostaviš zgolj eno bančno skupino? Praktično največjo banko v Evropi, z največ kapitala, z likvidnostjo, zagotovljeno za nekaj let? Z jasno izraženo podporo centralne banke ter predsednika vlade Italije?

Niti ne narediš na primer analize nekaj bank, da bi se potrudil in pokazal objektivno primerjavo? Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Okt 09

Naključno izbrano zahodno gospodarstvo daje zadnje čase vtis precej okajenega možakarja, ki ve, da je tik pred padcem na nos, in se kar krčevito oklepa edinega, ki ga še zmore in hoče podpirati – in to je po svoji službeni dolžnosti pač mimoidoči finančni minister. Pri tem, ker je majajoči se gospod precej zajeten, ministru pomaga sosed, šef centralne banke. Problem ministra in centralnega bankirja je, da začenjata sumiti, da pri pacientu ne gre le za kak kozarček preveč. Je morda v igri huda slabost, virus, gripa, zastrupitev s strupenimi gobami? Ali pa celo kaka neozdravljiva živčna bolezen? Izbire ni – predstavnika države morata spraviti oskrbovanca v bolnico in uporabiti vse, kar imata na voljo, da se bo možakar izlizal. In ves svet računa, koliko bo stalo okrevanje – 5, 10, 15 odstotkov BDP ali več?

Slovenija, ki je svojo gospodarsko rast desetletje v veliki meri financirala z najemanjem posojil pri omenjenem (zdaj precej bolnem) možakarju, bo zato morala na enako dostopnost denarja in enako nizko ceno le-tega kar dolgo počakati. Morda tako ugodnih pogojev, kot so bili, sploh ne bo več. Obenem imamo tudi sami svoje težave: pretečo inflacijo – delno zaradi svetovnih razmer, delno zaradi plačnih spiral in delno zaradi oligopolov; ohlajanje trga nepremičnin, na katerem padajoče cene in neprodana stanovanja signalizirajo, da povpraševanje ni več večje od ponudbe; starajoče se prebivalstvo; čedalje dražja zdravstvo in socialo; pomanjkanje inovacij, razvoja in tako naprej.

Vse skupaj pomeni, da je položaj v Ameriki, Evropi, svetu in v Sloveniji negotov. Ne vemo, koliko časa bo trajala kriza in kako globoka bo – v tem trenutku je najpogostejša ocena, da hujše krize še nismo doživeli. Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Feb 07

Na spodnjem naslovu si lahko ogledate - če imate ekonomsko žilico – eno boljših analiz trenutnega okolja, ki se nagiba v potrditev mnenj, da je na poti recesija, ki je ne bo ustavilo niti zniževanje obrestnih mer v Ameriki.

http://www.econbrowser.com/archives/2008/02/predicting_rece.html

Kaj to pomeni za Slovenijo? Ponavadi Evropa stopica (vsaj delno) za Američani / mi pa (vsaj delno, odvisno od počutja naših največjih trgovinskih partnerjev) za Evropo. Vse bolj kaže, da se bodo rasti vsaj zmanjšale, če že ne bo res kar recesije… Ekonomski gripi torej ne bomo ušli.

  • Share/Bookmark
Dec 18

No, jaz nisem vedel. Mislil sem, da gre za športnike s tradicionalnim čutom za čast in poštenje, v deželi, ki že pregovorno slovi po tem. A sem se motil. Japonski sumo borci, katerih življenje se odvija v izjemno ozkem konkurenčnem krogu manj kot sto konkurentov, bodo naredili čisto vse, da bi ostali v vrhu, med najboljših 50. Če padejo pod 70-to mesto, so obsojeni na prejemke, s katerimi se ne da preživeti (15.000 US$ letno v deželi, kjer je življenje verjetno vsaj štirikrat dražje kot v Sloveniji!) ter tako na ponižujoče služenje v klanu boljše rangiranim borcem – vključno s pranjem teže dostopnih telesnih delov omenjenih boljših od sebe :-) !

 Navedeno in še mnogo več lahko preberete v knjigi avtorjev Stevena D. Levitta in Stephena J. Dubnerja …

Freakonomics, naslovnica Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Dec 18

Najmanj enkrat na teden me kdo vpraša, kaj mislim o obrestnih merah. Bodo šle še dol, ali se da dobiti bolj ugoden kredit kot pa je bil prejšnji…? Pa z veseljem narišem obveznih nekaj grafov in “odpredavam” svojih pet minut, potem pa povem še svoje mnenje. Eden od grafov sledi tukaj…

graph-loans-and-deposits.JPG

(opomba: številke na grafu so v tisoč €, ne v €, kot je napisano…)

Tudi danes sem bil vprašan po mnenju. No, saj je lepo, da te vprašajo. In potem sem še pomislil, da bi za tiste v virtualnem svetu, če koga zanima, še napisal, kakšno je stanje danes in kaj je pričakovati v naslednje pol leta …

Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Dec 12

Ravno danes sem objavil McKinseyevih 10 idej za nove tehnologije. No, pa sem našel še nekaj, kar je delno že na poti tja – možnost dodajanja dodatnih vsebin v video zapis.

 Več na spodnjem naslovu! 

http://scobleizer.com/2007/12/11/the-new-interactive-videosphere/

Torej, enostavno gledate video, nekaj vam postane všeč in želite pokomentirati z opombo, linkom ali čem drugim – enostavno kliknete in dodate vsebino. Recimo, da ste si izbrali obraz nekoga na videu – vaš tag se potem v preostanku videa giblje skupaj z obrazom!

 Cool!!

  • Share/Bookmark
Dec 12

Tole se mi je zdela zanimiva novica BBC novinarja:

http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/7139622.stm

… predvsem zaradi citata, ki sem ga dal v naslov. Ja, tudi v Sloveniji nismo popolnoma prepričani, da nas ne cenzorirajo v prevladujočiih medijih, časopisih in TV, a vsaj internetni svet nam omogoča, da povemo, kaj nam leži na duši!

Po drugi strani nas veliko pogosto pozablja, da se imamo kljub temu, da ni vse rožnato, v primerjavi z drugimi deli sveta prav lepo…

 Bottom-line: svoboda razmišljanja in svoboda govora sta nekaj, za kar se je vedno vredno boriti, tudi v “prosvetljeni” Sloveniji. Tako v main-stream medijih kot v novih medijih, kot je internet – najboljši recept po mnenju BBC novinarja je v tem, da ljudje, ki imajo mnenje, uporabljajo obe vrsti medijev.

  • Share/Bookmark