Sep 12

Po nekaterih filozofih (najvidnejši predstavnik le-teh je Kant) so razlike tisto, kar določa identiteto. Iz tega sledi, da tudi ljudje brez razlik ne bi vedeli, kdo in kaj smo. Že ob rojstvu, ko se še ne zavedamo, se razlikujemo sami po sebi, tako rekoč po naravi, kasneje pa tudi z lastno aktivnostjo ustvarjamo nove in nove razlike (pa tudi podobnosti) do drugih, ter s tem svojo identiteto. Vse to seveda vpliva tudi na naše delo, sodelovanje in vodenje.

Glede na zgornje se mi zdi zanimivo pokomentirati generacije na delovnem mestu ter razlike med njimi. Na internetu najdete na stotine strani, člankov in raziskav z nasveti, kako je generacija Y drugačna, kako delati z njenimi pripadniki v delovnem okolju, kako se jim prilagoditi. Nekaj najbolj znanih drugih generacij v zahodnem svetu – »Silent« generacija, »baby boomer« generacija, generacije »X«, »Y« in »Z« – ter na kitajskem »Little Eemperor« generacija – imajo ravno tako svoj nabor značilnosti. Nekaj značilnosti, razlik, identifikacijskih elementov generacij smo vam tokrat pripravili tudi v Azimutu in za vodje je pametno, da znamo generacijske razlike spoznati.

A pozor, skoraj vsak avtor, ki piše o tej temi, nam poda tudi vrsto nasvetov, kako ravnati z generacijo Y (ker je pač »najnovejša« v delovnem okolju). Tega vam Azimut ne svetuje. Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Sep 12

1)      Slovenska podjetja so od nekdaj uspevala s posli in strankami v Nemčiji. Košarkarji Olimpije so letos zopet, pa ne prvič in ne zadnjič, pokazali, da znamo igrati košarko na visokem nivoju. Lansko leto smo Slovenci, mimogrede, podobno pokazali pri nogometu, da o uspehih Petre Majdič in premagovanju svetovne elite na smučeh, sem pa tja s kakim zlomljenim rebrom, ne govorim.

2)      Na Bledu, v Sloveniji, swmo organizirali svetovno prvenstvo v veslanju, in Slovenci so najboljši – v vseh pogledih :-) Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Mar 31

Svet je v recesiji. Evropa je oziroma bo morda celo v daljši depresiji. Države Centralne in Vzhodne Evrope (vključno s Slovenijo) so bile še včeraj “največja priložnosti za rast”, danes pa so “največje tveganje za padec”. Čakajo nas propadi podjetij zaradi padca prodaje in izvoza, zaradi prevelike zadolženosti, zaradi izgub na podlagi tečajnih razlik itd. Jasno nam je, da se temu ne bomo izognili.

 

Vsak posameznik, podjetje, ter celotno slovensko gospodarstvo in slovenska družba si želimo, da bi bile izgube čim manjše in katarza čim bolj kontrolirana. Želimo si, da bi bil na koncu povratek v konjunkturo čim lažji. Želimo si, da bi med krizo izkoristili priložnosti in ustvarili še boljšo osnovo za naprej. Za razvoj ne le gospodarstva, ampak celotne družbe.

 

Kriza bo enkrat minila, prej ali kasneje, seveda – po mojem pa velja izpostaviti tezo, da bo minila prej in lažje, če bomo dosegli sodelovanje različnih subjektov – vlad, podjetij, bank, elementov civilne družbe, medijev in drugih.

  Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Okt 09

Naključno izbrano zahodno gospodarstvo daje zadnje čase vtis precej okajenega možakarja, ki ve, da je tik pred padcem na nos, in se kar krčevito oklepa edinega, ki ga še zmore in hoče podpirati – in to je po svoji službeni dolžnosti pač mimoidoči finančni minister. Pri tem, ker je majajoči se gospod precej zajeten, ministru pomaga sosed, šef centralne banke. Problem ministra in centralnega bankirja je, da začenjata sumiti, da pri pacientu ne gre le za kak kozarček preveč. Je morda v igri huda slabost, virus, gripa, zastrupitev s strupenimi gobami? Ali pa celo kaka neozdravljiva živčna bolezen? Izbire ni – predstavnika države morata spraviti oskrbovanca v bolnico in uporabiti vse, kar imata na voljo, da se bo možakar izlizal. In ves svet računa, koliko bo stalo okrevanje – 5, 10, 15 odstotkov BDP ali več?

Slovenija, ki je svojo gospodarsko rast desetletje v veliki meri financirala z najemanjem posojil pri omenjenem (zdaj precej bolnem) možakarju, bo zato morala na enako dostopnost denarja in enako nizko ceno le-tega kar dolgo počakati. Morda tako ugodnih pogojev, kot so bili, sploh ne bo več. Obenem imamo tudi sami svoje težave: pretečo inflacijo – delno zaradi svetovnih razmer, delno zaradi plačnih spiral in delno zaradi oligopolov; ohlajanje trga nepremičnin, na katerem padajoče cene in neprodana stanovanja signalizirajo, da povpraševanje ni več večje od ponudbe; starajoče se prebivalstvo; čedalje dražja zdravstvo in socialo; pomanjkanje inovacij, razvoja in tako naprej.

Vse skupaj pomeni, da je položaj v Ameriki, Evropi, svetu in v Sloveniji negotov. Ne vemo, koliko časa bo trajala kriza in kako globoka bo – v tem trenutku je najpogostejša ocena, da hujše krize še nismo doživeli. Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Jul 22

azimut-3-uvodnik.GIF

  • Share/Bookmark
Jul 22

azimut-2-uvodnik.GIF

  • Share/Bookmark
Dec 11

azimut-editorial-1j-smaller.jpg

  • Share/Bookmark