Sep 12

Vse smo že slišali, vse smo že prebrali. O vsem smo govorili s
prijatelji. Obvladamo. V podrobnosti poznamo gospodarski položaj, banke,
javno upravo, politike in sindikate. Novinarji najdejo vse resnice;
strokovnjaki nam napišejo vse nasvete o podjetništvu, o vodenju, o
razvoju kadrov. Voditelji države (v vladi in opoziciji) imajo odgovore
na resne in težke probleme, in nam jih seveda (kar radi) tudi razložijo.

S tem sicer ni nič narobe, in enako je bilo leta 2007, pa 2002, in
1997. Poiskal sem si nekaj člankov in posnetkov od tedaj, in ugotovil,
ne boste verjeli, da smo že tedaj vse znali. Vse sami, ničesar več se
nam ni (bilo) treba naučiti. Obvladali smo vodenje podjetij, na
srečanjih bančnikov smo gostom iz tujine pojasnjevali, kako znamo delati
boljše bančništvo od njih, imeli smo najboljše načrte za črpanje
evropskih sredstev, pripravljali smo top projekte, odpirali slovenske
univerze. Da o super stadionih in najmodernejših trgovskih centrih sploh
ne izgubljam besed…

Ampak imam rahlo prikrit občutek, da ob tem, da vse vemo, nimamo
sreče. Pravzaprav imamo res smolo. Vsi projekti so se sfižili, manager
leta 2007 je obsojenec leta 2012. Pa tale Evropa – tudi ne dela tako,
kot smo se zmenili… Nočejo dati več denarja, le zakaj? Pa tako dobro smo
vse naredili. Tujega (znanja) nismo hoteli, svojega (ničesar) nismo
dali. Le zakaj nas ne želijo več podpirati?

V bistvu, veste, tale kriza v Sloveniji je gotovo zato, ker so drugi
vodili vse projekte. Ne pa mi, ali naši. Ampak drugi. Mi bi to naredili
bolje. Bistveno bolje!

No, ampak ne bomo. Zdaj je težka situacija. Kaj bi se zdaj
izpostavljali? Kar naj se kdo drug. Položaj je tako zavožen, da bo prav
zanimivo gledati, kako mu ne bo uspelo. He he… Pa saj ni važno. Saj so
vsi isti. Tako ali tako ne bo nikoli boljše. Čeprav … Če kaj, smo
dokazali, da se da na naš način poslabšati zadeve. Hmmm… ali bi potem
veljalo, da se jih da na kak drug način izboljšati?

V Piratih s Karibov, filmu z leta 2006, glavni junak, ko poskuša
prepričati drugega, da morata za skupni cilj delati skupaj, pravi:
»Edino, kar je pomembno, je to, kar človek (lahko) naredi in to, česar
ne more narediti«. Torej: brezkončno modrovanje po televizijskih
oddajah, časopisih in po pivnicah nam ne bo pomagalo. Če vse vemo in vse
znamo, če imamo najboljše profesorje, ni vredno piškavega groša. Tudi
izvoziti jih na žalost ne moremo, jih nihče ne bi maral…

Namesto tega bo treba kaj narediti. In ja, pravzaprav bo treba kaj narediti skupaj.

  • Share/Bookmark
Sep 12

1)      Slovenska podjetja so od nekdaj uspevala s posli in strankami v Nemčiji. Košarkarji Olimpije so letos zopet, pa ne prvič in ne zadnjič, pokazali, da znamo igrati košarko na visokem nivoju. Lansko leto smo Slovenci, mimogrede, podobno pokazali pri nogometu, da o uspehih Petre Majdič in premagovanju svetovne elite na smučeh, sem pa tja s kakim zlomljenim rebrom, ne govorim.

2)      Na Bledu, v Sloveniji, swmo organizirali svetovno prvenstvo v veslanju, in Slovenci so najboljši – v vseh pogledih :-) Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Sep 17

S talenti do zvezd…

Poletje je minilo, z jesenskim časom, jurčki, kostanjem in mladim vinom pridejo tudi obveznosti. Doseči je treba začrtane rezultate leta, postaviti cilje za naslednje leto in ob tem razmisliti tudi o razvoju našega podjetja, organizacije, banke. Azimut vas pri razmišljanju podpira s konkretnimi temami. Evropski komisar vam bo morda dal kakšno idejo za prodor na nov trg. Našli boste investiranje v fotovoltaiko in razmišljanje o varčevanju, pa tudi pogovor o javno-zasebnem partnerstvu. Primerjava podjetništva z jadranjem vas bo izzvala k vprašanju, ali reagirate dovolj hitro. Silimo pa vas tudi “out of the box”: sanjali boste o arhitekturi, se učili od Roosevelta in kršili ustaljena pravila.

Dve temi – glavni meni o kriznem vodenju in pisanje o zaupanju s strani kolegov – pa spominjata tudi, kaj je najpomembnejše. Človek, seveda.

V podjetju je vedno pravi trenutek za to, da se naredi inventura kakovosti v smislu pregleda ljudi z razvojnimi potenciali, ki bodo v prihodnosti pomagali dvigniti podjetje na novo, višjo raven. Vsak uspešen menedžer ve, da je razvoj talentov, predvsem vodstvenih, eden ključnih elementov uspeha.

Nekateri raziskovalci trendov na področju razvoja talentov ugotavljajo, da je danes – v primerjavi s stanjem pred petimi leti – v povprečju med kadri z visoko uspešnostjo kar pol manj tudi “vodstvenih talentov”. Ta oznaka sicer izhaja iz treh področij razlikovanja: ti ljudje imajo nadpovprečne ambicije, znanja in sposobnosti ter so goreče privrženi organizaciji. Raziskovalci ugotavljajo, da je razlog za prepolovitev števila visokopotencialnih talentov izključno na zadnjem področju, v premajhni zavzetosti in predanosti! Zakaj? Ker jim ekipa ni več toliko mar kot v preteklosti. Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Sep 14

Račun (še) pride

Preden gremo na dopust, marsikoga čaka še veliko dela. Poslovni rezultati večinoma še niso, kakršni naj bi bili, niso takšni, da bi človek rekel: »No, zdaj je pa res nastopilo okrevanje.«, gospodarstvo ravno tako ne, da o državah in vedno novih krizah sploh ne govorimo. Najprej Grki, nato Madžari, morda sledijo Španci… le kam to pelje? Razvite države sveta imajo na kratek rok velike probleme s preveliko zadolženostjo, na dolgi rok pa strukturno s staranjem prebivalstva. Izračuni IMF kažejo, da bo leta 2014 vseh deset najbolj razvitih industrializiranih držav imelo 60 odstoten javni dolg v deležu bruto domačega proizvoda (Maastrichtski kriterij), pri čemer se za nekatere države pričakuje, da bo ta še precej večji. Nekaterim prej, drugim pa malo kasneje bo stanje poslabšalo še demografsko spreminjanje. Ob današnji stopnji doživetja in zdravstvenih storitvah bo leta 2040 v praktično vseh evropskih državah (scenariji so bili narejeni na primer za Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Grčijo) več kot 50 odstotkov ljudi upokojenih. Zaposleni, ki jih precej manj, s tem povezanih javnih transferjev preko obdavčitve ne bodo mogli vzdrževati. Zato se vsi že danes ukvarjamo z vprašanjem, kako prilagajati tako pokojninske kot zdravstvene sisteme, verjetno pa se bo morala poleg tega močno zmanjšati tudi raven pravic vseh, kajti v preteklih desetletjih smo očitno živeli lepše, kot bi si glede na rezultate svojega dela zaslužili. V prihodnjih letih bomo morali del tega plačati… Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Mar 31

Svet je v recesiji. Evropa je oziroma bo morda celo v daljši depresiji. Države Centralne in Vzhodne Evrope (vključno s Slovenijo) so bile še včeraj “največja priložnosti za rast”, danes pa so “največje tveganje za padec”. Čakajo nas propadi podjetij zaradi padca prodaje in izvoza, zaradi prevelike zadolženosti, zaradi izgub na podlagi tečajnih razlik itd. Jasno nam je, da se temu ne bomo izognili.

 

Vsak posameznik, podjetje, ter celotno slovensko gospodarstvo in slovenska družba si želimo, da bi bile izgube čim manjše in katarza čim bolj kontrolirana. Želimo si, da bi bil na koncu povratek v konjunkturo čim lažji. Želimo si, da bi med krizo izkoristili priložnosti in ustvarili še boljšo osnovo za naprej. Za razvoj ne le gospodarstva, ampak celotne družbe.

 

Kriza bo enkrat minila, prej ali kasneje, seveda – po mojem pa velja izpostaviti tezo, da bo minila prej in lažje, če bomo dosegli sodelovanje različnih subjektov – vlad, podjetij, bank, elementov civilne družbe, medijev in drugih.

  Beri naprej »

  • Share/Bookmark
Dec 31

new_year19.jpeg

Dragi prijatelji,

naj vam leto 2008 lansira srečo v doslej neslutene višave! Naj vam uspe vse tisto,česar si srčno želite! Želim vam obilo uspehov,zdravja, prijateljstva in ljubezni!      

  • Share/Bookmark
Dec 18

Najprej disclaimer: Tole ni za vsakogar! Laphroaig je med viskiji nekaj posebnega, nekaj tršega, nekaj močnejšega, nekaj drugačnega. Predvsem zaradi močnega šotnega pridiha ter zaradi sledi po morski vodi, s katero se meša rečica, iz katere zajemajo vodo za izdelavo te pijače.

Poleg tega je potrebno vedeti tudi to: morda bo kdo mislil, da ga preveč pijete. Morda vas je strah kritike? Napaka! Če se spustite v poskušanje viskija (ponavadi gre za “single malt” viskije), še niste alkoholiki … pa naj dr. Rugelj reče kar hoče. :-) Na svetu je kar nekaj takih, kar malo posurfajte.

No, če bi kljub temu radi poskusili, priporočam – Laphroig škotski viski, 75 cl, 43%, 30 let postaran – torej v najboljših letih.

  30-letni Laphroaig - mehkoba in karakter v steklenici

Beri naprej »

  • Share/Bookmark