Na spodnjem naslovu si lahko ogledate - če imate ekonomsko žilico – eno boljših analiz trenutnega okolja, ki se nagiba v potrditev mnenj, da je na poti recesija, ki je ne bo ustavilo niti zniževanje obrestnih mer v Ameriki.
http://www.econbrowser.com/archives/2008/02/predicting_rece.html
Kaj to pomeni za Slovenijo? Ponavadi Evropa stopica (vsaj delno) za Američani / mi pa (vsaj delno, odvisno od počutja naših največjih trgovinskih partnerjev) za Evropo. Vse bolj kaže, da se bodo rasti vsaj zmanjšale, če že ne bo res kar recesije… Ekonomski gripi torej ne bomo ušli.
Najprej disclaimer: Tole ni za vsakogar! Laphroaig je med viskiji nekaj posebnega, nekaj tršega, nekaj močnejšega, nekaj drugačnega. Predvsem zaradi močnega šotnega pridiha ter zaradi sledi po morski vodi, s katero se meša rečica, iz katere zajemajo vodo za izdelavo te pijače.
Poleg tega je potrebno vedeti tudi to: morda bo kdo mislil, da ga preveč pijete. Morda vas je strah kritike? Napaka! Če se spustite v poskušanje viskija (ponavadi gre za “single malt” viskije), še niste alkoholiki … pa naj dr. Rugelj reče kar hoče. Na svetu je kar nekaj takih, kar malo posurfajte.
No, če bi kljub temu radi poskusili, priporočam – Laphroig škotski viski, 75 cl, 43%, 30 let postaran – torej v najboljših letih.
No, jaz nisem vedel. Mislil sem, da gre za športnike s tradicionalnim čutom za čast in poštenje, v deželi, ki že pregovorno slovi po tem. A sem se motil. Japonski sumo borci, katerih življenje se odvija v izjemno ozkem konkurenčnem krogu manj kot sto konkurentov, bodo naredili čisto vse, da bi ostali v vrhu, med najboljših 50. Če padejo pod 70-to mesto, so obsojeni na prejemke, s katerimi se ne da preživeti (15.000 US$ letno v deželi, kjer je življenje verjetno vsaj štirikrat dražje kot v Sloveniji!) ter tako na ponižujoče služenje v klanu boljše rangiranim borcem – vključno s pranjem teže dostopnih telesnih delov omenjenih boljših od sebe !
Navedeno in še mnogo več lahko preberete v knjigi avtorjev Stevena D. Levitta in Stephena J. Dubnerja …
Najmanj enkrat na teden me kdo vpraša, kaj mislim o obrestnih merah. Bodo šle še dol, ali se da dobiti bolj ugoden kredit kot pa je bil prejšnji…? Pa z veseljem narišem obveznih nekaj grafov in “odpredavam” svojih pet minut, potem pa povem še svoje mnenje. Eden od grafov sledi tukaj…
(opomba: številke na grafu so v tisoč €, ne v €, kot je napisano…)
Tudi danes sem bil vprašan po mnenju. No, saj je lepo, da te vprašajo. In potem sem še pomislil, da bi za tiste v virtualnem svetu, če koga zanima, še napisal, kakšno je stanje danes in kaj je pričakovati v naslednje pol leta …
Ravno danes sem objavil McKinseyevih 10 idej za nove tehnologije. No, pa sem našel še nekaj, kar je delno že na poti tja – možnost dodajanja dodatnih vsebin v video zapis.
Več na spodnjem naslovu!
http://scobleizer.com/2007/12/11/the-new-interactive-videosphere/
Torej, enostavno gledate video, nekaj vam postane všeč in želite pokomentirati z opombo, linkom ali čem drugim – enostavno kliknete in dodate vsebino. Recimo, da ste si izbrali obraz nekoga na videu – vaš tag se potem v preostanku videa giblje skupaj z obrazom!
Cool!!
Tule je – iz zadnje izdaje McKinsey Quarterly – avtorji James Manyika, Roger Roberts in Kara Sprague – naštetih deset smernic razvoja tehnologij, brez katerih morda čez 5, 10 ali 20 let ne bomo mogli.
Seveda se tudi največji veleumi, kot so McKinsey svetovalci, kdaj zmotijo, zato ne stavite na več kot polovico navedenih. Ena ali dve pa bosta naredili kakega novega Billa Gatesa ali Zuckermana – to so torej morda tehnologije, ki ustvarjajo miljarderje! Ki imajo potem hišice na takihle lokacijah… jaaaa…
No, torej, želim vam srečno roko pri izbiri najboljših dveh…
- Distributing cocreation (or ‘wisdom of the in-crowd’?)
Outsource innovation to business partners that work together in networks - Using consumers as innovators
Tap into the new mood of customer engagement for economic benefit - Tapping into a world of talent
Competitive advantage will shift to companies that master the art of breaking down and recomposing tasks Beri naprej »
Tole se mi je zdela zanimiva novica BBC novinarja:
http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/7139622.stm
… predvsem zaradi citata, ki sem ga dal v naslov. Ja, tudi v Sloveniji nismo popolnoma prepričani, da nas ne cenzorirajo v prevladujočiih medijih, časopisih in TV, a vsaj internetni svet nam omogoča, da povemo, kaj nam leži na duši!
Po drugi strani nas veliko pogosto pozablja, da se imamo kljub temu, da ni vse rožnato, v primerjavi z drugimi deli sveta prav lepo…
Bottom-line: svoboda razmišljanja in svoboda govora sta nekaj, za kar se je vedno vredno boriti, tudi v “prosvetljeni” Sloveniji. Tako v main-stream medijih kot v novih medijih, kot je internet – najboljši recept po mnenju BBC novinarja je v tem, da ljudje, ki imajo mnenje, uporabljajo obe vrsti medijev.